Bible

 

Jezekilj 24

Studie

   

1 Potom godine devete, desetog meseca, desetog dana, dođe mi reč Gospodnja govoreći:

2 Sine čovečji, zapiši ime ovog dana, ovog istog dana; u taj dan dođe car vavilonski na Jerusalim.

3 I kaži priču tom domu odmetničkom, i reci im: Ovako veli Gospod Gospod: pristavi lonac, pristavi, i nalij u nj vode.

4 Složi u nj delove, sve dobre delove, stegno i pleće, i napuni ga najboljih kostiju.

5 Uzmi najbolje iz stada, i naloži kosti ispod njega, i uzvari dobro da se i kosti raskuvaju u njemu.

6 Jer ovako veli Gospod Gospod: Teško gradu krvničkom, loncu, na kome stoji zagorel, s kog neće da siđe zagorel; povadi deo po deo; žreb da se ne baci za nj.

7 Jer je krv njegova usred njega; na go kamen metnu je, ne proli je na zemlju da se pokrije prahom.

8 Raspalivši gnev da učinim osvetu, metnuću krv njegovu na go kamen da se ne pokrije.

9 Zato ovako govori Gospod Gospod: Teško gradu krvničkom! I ja ću naložiti velik oganj.

10 Nanesi drva, i raspali oganj, neka se straši meso, začini korenjem, i kosti neka izgore.

11 Metni ga praznog na živo ugljevlje da se ugreje i izgori bronza njegova i da se stopi u njemu nečistota njegova i da nestane zagoreli njegove.

12 Lažima dosadio mi je; zato neće izaći iz njega mnoga zagorel njegova; u oganj će zagorel njegova.

13 U nečistoti je tvojoj grdilo tvoje; jer sam te čistio, ali se ti ne očisti; nećeš se više čistiti od nečistote svoje, dokle ne namirim gnev svoj nad tobom.

14 Ja Gospod govorih; doći će, i izvršiću; neću odustati niti ću žaliti niti ću se raskajati, po putevima tvojim i po delima tvojim sudiće ti, govori Gospod Gospod.

15 Opet mi dođe reč Gospodnja govoreći:

16 Sine čovečji, evo ja ću ti uzeti želju očiju tvojih zlom, ali ne tuži ni plači, niti suza roni.

17 Nemoj uzdisati, ne žali kako biva za mrtvim, metni kapu na glavu, i obuću svoju obuj na noge, i usta svojih nemoj pokriti i hleba ničijeg ne jedi.

18 I govorih ujutru narodu, a uveče mi umre žena; i sutradan učinih kako mi beše zapoveđeno.

19 I reče mi narod: Hoćeš li nam kazati šta nam je to što radiš?

20 I odgovorih im: Dođe mi reč Gospodnja govoreći:

21 Reci domu Izrailjevom: Ovako veli Gospod Gospod: evo, ja ću oskvrniti svetinju svoju, veličanstvo sile vaše, želju očiju vaših i šta je milo duši vašoj; i sinovi će vaši i kćeri vaše koje ostaviste pasti od mača.

22 I činićete kako ja činim: usta nećete pokriti i hleba ničijeg nećete jesti;

23 I kape će vam biti na glavama i obuća na nogama; nećete tužiti ni plakati, nego ćete sa bezakonja svojih čileti i uzdisaćete jedan s drugim.

24 I Jezekilj će vam biti znak: činićete sve što on čini; kad to dođe, poznaćete da sam ja Gospod Gospod.

25 A ti, sine čovečji, u onaj dan kad im uzmem silu njihovu, radost slave njihove, želju očiju njihovih i za čim teži duša njihova, sinove njihove i kćeri njihove,

26 U taj dan ko pobegne, neće li doći k tebi da ti donese glas?

27 U taj će se dan otvoriti usta tvoja prema onom ko pobegne, i govorićeš i nećeš više biti nem; i bićeš im znak, i oni će poznati da sam ja Gospod.

   

Komentář

 

The Lord

  
The Ascension, by Benjamin West

The Bible refers to the Lord in many different ways seemingly interchangeably. Understood in the internal sense, though, there are important differences. To some degree, the meanings all start with "Jehovah," which is the Lord's actual name. It represents the perfect, eternal, infinite love which is the Lord's actual essence. As such it also represents the good will that flows from the Lord to us and His desire for us to be good. "God," meanwhile, represents the wisdom of the Lord and the true knowledge and understanding He offers to us. The term "the Lord" is very close in meaning to "Jehovah," and in many cases is interchangeable (indeed, translators have a tendency to go back and forth). When the two are used together, though, "the Lord" refers to the power of the Lord's goodness, the force it brings, whereas "Jehovah" represents the goodness itself. In the New Testament, the name "Jehovah" is never used; the term "the Lord" replaces it completely. There are two reasons for that. First, the Jews of the day considered the name "Jehovah" too holy to speak or write. Second, they would not have been able to grasp the idea that the Lord -- who was among them in human form at the time -- was in fact Jehovah Himself. This does ultimately lead to a difference in the two terms by the end of the Bible. Thought of as "Jehovah," the Lord is the ultimate human form and has the potential for assuming a physical human body; thought of as "the Lord" He actually has that human body, rendered divine by the events of his physical life.