Bible

 

Амос 5

Studie

   

1 Čujte ovu reč, naricanje koje podižem za vama, dome Izrailjev.

2 Pade, neće više ustati devojka Izrailjeva; bačena je na zemlju svoju, nema nikoga da je podigne.

3 Jer ovako veli Gospod Gospod: U gradu iz kog je izlazila hiljada ostaće stotina, a iz kog je izlazila stotina u njemu će ostati deset domu Izrailjevom.

4 Jer ovako veli Gospod domu Izrailjevom: Tražite me, i bićete živi.

5 A ne tražite Vetilja, i ne idite u Galgal, i ne prolazite u Virsaveju, jer će Galgal otići u ropstvo, a Vetilj će se obratiti u ništa.

6 Tražite Gospoda i bićete živi, da ne obuzme dom Josifov kao oganj i spali i ne bude nikoga da gasi Vetilj.

7 Koji obraćate sud u pelen, i pravdu na zemlji obarate.

8 Onog tražite koji je stvorio zvezde, kola i štape, i koji pretvara sen smrtni u jutro, a dan u tamnu noć, koji doziva vode morske i proliva ih po zemlji; ime Mu je Gospod.

9 Koji podiže pogibao na jakoga, te pogibao dođe na grad.

10 Mrze na onog koji kara na vratima, i gade se na onog koji govori pravo.

11 Zato što gazite siromaha i uzimate od njega žito u danak, sagradiste kuće od tesanog kamena, ali nećete sedeti u njima; nasadiste lepe vinograde, ali nećete piti vino iz njih.

12 Jer znam bezakonja vaša, kojih je mnogo, i grehe vaše, koji su veliki, koji mučite pravednika, primate poklone i izvrćete pravdu ubogima na vratima.

13 Zato će pravedni ćutati u ovo vreme, jer je zlo vreme.

14 Tražite dobro a ne zlo, da biste bili živi; i tako će Gospod Bog nad vojskama biti s vama, kako rekoste.

15 Mrzite na zlo i ljubite dobro, i postavite na vratima sud, ne bi li se Gospod Bog nad vojskama smilovao na ostatak Josifov.

16 Zato ovako veli Gospod Bog nad vojskama, Gospod: Biće tužnjava po svim ulicama, i po svim putevima govoriće: Jaoh! Jaoh! I zvaće ratare na žalost i na tužnjavu one koji umeju naricati.

17 I po svim će vinogradima biti tužnjava, jer ću proći posred tebe, govori Gospod.

18 Teško onima koji žele dan Gospodnji! Šta će vam dan Gospodnji? Tada je mrak a ne videlo.

19 Kao da bi ko bežao od lava pa bi ga sreo medved; ili kao da bi ko došao u kuću i naslonio se rukom na zid, pa bi ga zmija ujela.

20 Nije li dan Gospodnji mrak, a ne videlo? I tama, bez svetlosti?

21 Mrzim na vaše praznike, odbacio sam ih, i neću da mirišem svetkovina vaših.

22 Ako mi prinesete žrtve paljenice i prinose svoje, neću ih primiti, i neću pogledati na zahvalne žrtve od ugojene stoke vaše.

23 Ukloni od mene buku pesama svojih, i sviranja psaltira tvojih, neću da čujem.

24 Nego sud neka teče kao voda i pravda kao silan potok.

25 Jeste li meni prinosili žrtve i dare u pustinji četrdeset godina, dome Izrailjev?

26 Nego ste nosili šator Moloha svog, i Hijuna, likove svoje, zvezdu boga svog, koje sami sebi načiniste.

27 Zato ću vas preseliti iza Damaska, govori Gospod, kome je ime Bog nad vojskama.

   

Komentář

 

The Lord

  
The Ascension, by Benjamin West

The Bible refers to the Lord in many different ways seemingly interchangeably. Understood in the internal sense, though, there are important differences. To some degree, the meanings all start with "Jehovah," which is the Lord's actual name. It represents the perfect, eternal, infinite love which is the Lord's actual essence. As such it also represents the good will that flows from the Lord to us and His desire for us to be good. "God," meanwhile, represents the wisdom of the Lord and the true knowledge and understanding He offers to us. The term "the Lord" is very close in meaning to "Jehovah," and in many cases is interchangeable (indeed, translators have a tendency to go back and forth). When the two are used together, though, "the Lord" refers to the power of the Lord's goodness, the force it brings, whereas "Jehovah" represents the goodness itself. In the New Testament, the name "Jehovah" is never used; the term "the Lord" replaces it completely. There are two reasons for that. First, the Jews of the day considered the name "Jehovah" too holy to speak or write. Second, they would not have been able to grasp the idea that the Lord -- who was among them in human form at the time -- was in fact Jehovah Himself. This does ultimately lead to a difference in the two terms by the end of the Bible. Thought of as "Jehovah," the Lord is the ultimate human form and has the potential for assuming a physical human body; thought of as "the Lord" He actually has that human body, rendered divine by the events of his physical life.